Kratko, a slatko.

Kaj use se ni zgodil v mojem takozvanem Kraljestvu, Mestni trg 10, 1000 Ljubljana center.
Sonca dežja, smeha in solz.
Flet sm krstiu predn ga je uspeu Mare, to je že sam po sebi dosežek.
V tem fletu se je več folka dal dol k doma pr mtkah. Veliik več.
Ponosen sem, zdej k je konc, k smo šli usi naprej, da sm meu čast rečt temu stanovanju moje domovanje. 100 kvadratov razvrata, visokih stroškov, zajebancije, lepih pogledov, grdih razprtij, velik začetkov, velik koncev, ogromno nepojasnjenih zvokov, največ pa lepih spominov k mi jih ne more noben, nihče, nikoli in nikdar izbrisat.
Z Maretom ni blo nikol dolgčas, zdej a je blo vredn živcev nevem, ampak dolgčas pa res ni blo.
Kok flaš je šlo, kok čikov, kok spliffa.

Kok ljubezni.

Ljubezni do simpatije, ljubezni do prjatlov, do kolegov, do alkohola, do pravice bit živčen.

To je prostor ko sem dokončno pustu zgodovino za sabo.
To je prostor ko sem si drznu, pustu se spustit v novo stvar, čeprov nism vedu kaj točno čutm, kaj hočm met.
To je prostor ki mi je naučil da se use da če se hoče, če si le uzameš čs.

In zdej, ko sem iz Triglava prestopil na ZZZS, ko sem iz fanta zrastel v moškega, ko mam 23 let, ko sem ugotovil da 100% v glavi ni vedno 100% v realnosti, ti, drago Kraljestvo, sporočam,

Hvala za priložnost, hvala za vse lepe trenutke ki sem jih doživel z ljudmi ki jih imam ali sem jih imel rad.

Na še 500 let in nove generacije.